Božični Verzi Novoletni Verzi: 12/01/2008 - 01/01/2009

Kako pa drugi voščijo Srečen Božič?

sobota, 20. december 2008

Antarctica: - Merry Christmas, Felices Pasquas, Hristos Razdajetsja
Argentina: - Feliz Navidad!
Australia: - Happy Christmas
Austria: - Frohe Weihnachten

Bangladesh: - Shuvo Baro Din
Barbados: - Merry Christmas
Belarus: - Winshuyu sa Svyatkami
Belgium: - Zalig Kerstfeest
Brazil: - Feliz Natal
Chile: - Feliz Navidad China Sheng Tan Kuai Loh

Colombia: - Feliz Navidad para todos

Chile: - Feliz Navidad China Sheng Tan Kuai Loh
Croatia: - Sretan Bozic
Cuba: - Feliz Navidad
Cyprus: - Eftihismena Christougenna, Noeliniz kutlu olsun ve yeni yili
Czech Republic: - Vesele Vanoce

Democratic People's Republic of Korea: - Sung Tan Chuk Ha
Denmark: - Glaedelig Jul

Egypt: - Mboni Chrismen
El Salvador: - Feliz Navidad

Fiji: - Merry Christmas
Finland: - Hauskaa Joulua
France: - Joyeux Noel

Guatemala: - Feliz Navidad
Guinea: - Joyeux Noel
Guinea-bissau: - Boas Festas
Guyana: - Merry Christmas

Ireland: - Nollaig Shona dhuit
Israel: - Mo'adim Lesimkha
Italy: - Buon Natale

Mexico: - Feliz Navidad
Monaco: - Joyeux Noel
Montserrat: - Merry Christmas
Morocco: - Mboni Chrismen
Mozambique: - Boas Festas

Netherlands: - Prettige Kerstdagen
Norway: - Gledelig Jul

Oman: - Mboni Chrismen

Pakistan: - Bara Din Mubarrak Ho
Palau: - Merry Christmas
Panama: - Feliz Navidad
Polish WESOŁYCH ŚWIĄT

Tunisia: - Mboni Chrismen
Turkey: - Mutlu Noeller
Turks and Caicos Islands: - Happy Christmas
Tamil(Indian) Christmas vazhthukkal

Zambia: - Happy Christmas
Zimbabwe: - Happy Christmas

Well, well, there are lots more. But I can collect only these many. Merry Christmas.

Risanka

ponedeljek, 15. december 2008



Božična risanka Donalds Ducks

Plesoči medvedki



Risanka

Božično drevo

Indijančki

petek, 12. december 2008

INDIJANČKI
Keksi:
  • 2 jajci (beljak posebej)
  • 2 žlici sladkorja
  • 2 žlici moke
  • 1/2 pecilnega praška

Sneg:
  • 4 beljaki
  • 20 žlic sladkorja
  • 5 žlic vode

Čokolada:
  • 5 dag jedilne čokolade
  • 1 žlica margarine ali olja

Keksi:
Vse skupaj zmešaj, nazadnje dodaj sneg. Z žlico naredi na pekač kupčke in peci 10 minut.

Sneg:
Beljake stepaj skoraj do konca in med stepanjem počasi dodajaj prevreti sladkor z vodo. Z brizgalko naredi kupčke na kekse.
Čokolada:

Na sopari jo segrej, da se razpusti in z njo prelij indijančke.

Peciva Zbirka Receptov

Najhuje pri kuharskih napakah je to, da jih moraš potem pojesti





JULIJINE REZINE



1 zavitek listnatega testa
5 jajc
20 dkg sladkorja
10 dkg čokolade v prahu
20 dkg mletih orehov



Krema:
6 dcl mleka
6 žlic moke
20 dkg sladkorja
20 dkg margarine
1 vanilin sladkor sok ene limone





Listnato testo razvaljamo v dve plošči. Eno ploščo spečemo. Jajca in sladkor penasto stepemo ter dodamo čokolado v prahu in mlete orehe. Biskvit vlijemo na drugo surovo ploščo testa. Vse skupaj spečemo. Ohlajeno pokrijemo s kremo in na vrh damo drugo ploščo listnatega testa. Potresemo s sladkorjem v prahu. Krema: Mleko s sladkorjem zavremo. Že prej odvzamemo nekaj žlic mleka, v katerem razmešamo moko kot za puding. Mešanico vlijemo v vrelo mleko in med stalnim mešanjem kuhamo cca. 5 minut, da se zgosti. Odstavimo in ohladimo. Med hlajenjem večkrat premešamo, da se na površini ne naredi kožica. Med tem penasto zmešamo margarino z vanilijem in limoninim sokom ter dodamo ohlajeni kremi.



SADNA TORTA

Testo: 75 g masla penasto umešamo, počasi dodajamo 75 g sladkorja, 1 vrečko vaniljevega sladkorja in sol ter mešamo, da nastane gladka krema. Vanjo zmešamo drugo za drugim 2 jajci, 125 g bele moke, 1 žlička pecilnega praška, jo presejemo in pri srednji hitrosti vmešamo v testo skupaj z 1 žličko mleka. Pripravljeno testo nadevamo v pomaščen model s premerom 28 cm, ga poravnamo in postavimo v pečico.

Pečemo na 175- 200°C približno 25 minut.

Obloga: 1 kg svežega sadja operemo, mu odstranimo peclje, ga olupimo, narežemo, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj časa stati ali vloženo sadje odcedimo in naložimo na tortno osnovo.

Tortni preliv: Pripravimo preliv iz 1 vrečke Preliva za torte dr. Oetker, ustrezne količine sladkorja, 250 ml sadnega soka in z njim prelijemo sadje.





MOSTARSKA TORTA


Testo:

  • 6 rumenjakov
  • 6 žlic mletega sladkorja
  • 6 žlic mletih orehov
  • 2 žlici drobtin (namočenih v rum)
  • 2 žlici ostre moke
  • 1 žlica kakava sneg
  • 6 beljakov

vse dobro zmešaš in pečeš 1 uro pri 150°C.


Krema 1: 25 dag orehov prelijemo z vro?im mlekom (1- 2 dcl) 5 žlic mletega sladkorja 10 dag masla

Krema 2: 5 reber čokolade 5 žlic mletega sladkorja 2 žlici vode stopimo, prelijemo in potresemo z orehi.




PIŠKOTI S KOŠČKI ČOKOLADE


• 125 g masla
• 50 g vanilijevega sladkorja
• 50 g rjavega sladkorja
• 1 jajce
• 125 g moke
• 1⁄2 žličke pecilnega praška
• ščepec soli
• 125 g jedilne čokolade, zrezane na koščke



Penasto umešamo maslo, sladkor, vanilijev sladkor in jajce. V mešanico presejemo moko, pecilni prašek in sol ter dobro premešamo. V testo vmešamo še koščke čokolade. Na namaščen pekač z žličko polagamo testo. Med posameznimi kepicami pustimo dovolj prostora, ker se bo med peko testo razlezlo. Pečemo 8 do 10 minut v pečici, segreti na 190 stopinj Celzija. Piškote vzamemo iz pečice, ko so na sredi še nekoliko mehki, in jih pustimo na pekaču še 5 minut, preden jih preložimo na mrežico, kjer se dokončno ohladijo.

• Nasvet: namesto navadne čokolade lahko uporabimo belo, testu pa v tem primeru dodamo 2 žlici kakava v prahu.






TORTA ANNE SACHER


140 g jedilne čokolade Gorenjka
100 g masla
140 g sladkorja v prahu
4 rumenjaki
4 beljaki
70 g moke


Čokolado postavimo na krožniku v toplo pečico, da se segreje in počasi stopi. Nekoliko ohladimo. Penasto umešamo maslo in sladkor, nato jima dodamo čokolado, potem pa še rumenjake enega za drugim. Dobro premešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo vmešamo v kremo s kovinsko žlico. Na koncu previdno vmešamo še presejano moko in pazimo, da se testo ne sesede. Že prej si pripravimo namaščen in pomokan model za torte s premerom 22 cm. Vanj stresemo testo. Z modelom potolčemo ob delovno površino, da izginejo iz testa morebitni zračni žepki, in spečemo v prej segreti pečici. Pečemo 1 uro pri 170 stopinjah Celzija. Ohladimo na mrežici in prelijemo z glazuro iz jedilne čokolade; če ne želimo, da bi se glazura vpila v testo, ga najprej premažemo z marelično marmelado.




SADNA KREMA ZA TORTO

2 dcl mleka ,
2-3 dkg želatine ,
6 dkg sladkorja ,
6 rumenjakov ,
30 dkg jagod (lahko tudi kompot ali kako drugo sadje ) ,
5 dcl sladke smetane za stepanje

Mleko , sladkor in pripravljeno želatino kuhajte na pari . Med kuhanjem dodate rumenjake .

Maso razhladite in dodate stepeno sladko smetano . Počasi zmešate v enakomerno maso . Dodajte narezane jagode in nato lahko torto namazete




BELI KOLAČ

  • 17 dag margarine
  • 25 dag moke
  • 4 rumenjake
  • 10 dag sladkorja
  • 1 pecilni


Krema:

  • 4 navadne jogurte
  • 1 kislo smetano
  • 5 žlic moke
  • 1 vanili
  • 15 dag sladkorja
  • 4 beljake – sneg

Zmešaj jogurt, smetano, sladkor in vanili, nato dodaj moko in sneg (naj bo zelo trd).

Testo (krhko) razdeli na dva dela (spodnji del približno 3/4, zgornji 1/4). Večji del testa razvaljaj in daj v pekač (manjši del testa za ta čas spravi v hladilnik). Kremo namaži po testu, potem pa drugo polovico testa vzemi iz hladilnika in ga naribaj (ali ga razdrobi v multipraktiku) na kremo. Peci 1/2 ure pri 200 stopinjah celzija (oziroma toliko časa, da je pečeno).



LIMONOVI TOLARJI



  • 250 g moke
  • 200 g masla
  • 150 g sladkorja v prahu
  • 1 limona ribezova marmelada nekaj pistacij


Iz moke, masla, polovice sladkorja in soka polovice limone zamesimo gladko testo in ga pustimo počivati vsaj eno uro (v hladilniku). Testo razvaljamo na debelino nekaj mm in iz njega izrežemo kroge, ki jih pečemo pri 190 stopinjah približno 8 minut. Ko se ohladijo, polovico tolarjev premažemo z marmelado in jih pokrijemo s preostalimi tolarji.

Sok polovice limone zmešamo s preostalim sladkorjem, z glazuro premažemo tolarje in jih potresemo s sesekljanimi pistacijami.


JEŽKI


Biskvitno testo: Sestavine:

  • 6 rumenjakov
  • 30 dag sladkorja
  • 6 žlic tople vode
  • 18 dag moke pecilni in
  • vanilni prašek 6 beljakov


Čokoladna krema:

  • 8 žlic mleka
  • 3 žlice sladkorja v prahu
  • 10 dag margarine (Rama ali Petra)
  • 15 dag čokolade v prahu in
  • 20 dag kokosove moke


Beljake ločimo od rumenjakov in jih stepemo. Rumenjakom dodamo sladkor, toplo vodo, pecilni, vanilni in na koncu moko. Dobro zmešamo in na koncu dodamo še trd sneg beljakov.

Testo pečemo v pečici, ki smo jo poprej segreli na 180°C 20-25 min. Pečenega pustimo, da se ohladi.

Ohlajen biskvit razrežemo na poljubno velike kvadratke.

Pripravimo čokoladno maso. Raztopimo margarino in ji pridanemo mleko, sladkor v prahu in čokolado v prahu. Vse skupaj počasi kuhamo na zmernem ognju 2 - 3 minute.

Kvadratke biskvita pomočimo v čokoladno maso in nato v kokosovo moko. Zložimo na pladenj in ponudimo



BISKVIT S KISLO SMETANO


  • 1 vanilij
  • 4 rumenjaki
  • 1 dcl vode
  • 20 dag sladkorja

in še:
  • 20 dag moke
  • 4 žl kakava ali čokolade v prahu
  • 1 dcl olja
  • 1 pecilni
  • 5 žl ruma

Rumenjake ločimo od beljakov in jih stepemo z električnim mešalcem. Rumenjakom dodamo vanilij, vodo in sladkor. Nato dodamo še moko, čokolado v prahu, olje, pecilni in rum. Vse skupaj dobro premešamo in dodamo trd sneg beljakov.

V pekač položimo peki papir in vanj zlijemo pripravljeno maso. Pečico poprej ogrejemo na 185°C in biskvit spečemo.

Pečen biskvit pustimo, da se ohladi. Medtem zmešamo 1 kislo smetano in 4 žlice sladkorja v prahu. Biskvit prereženo po dolgem na pol in ga namažemo z nadevom.

Razrežemo na poljubno velike kvadratke in jih č ez noč pustimo v hladilniku.

Biskvit je potrebno obvezno nesti v degustacijo najboljšim prijateljem. Pa dober tek vsem

Modern Talking "It's Christmas"

sreda, 10. december 2008



What do the lonely do on Christmas ?
Woman is a man's best friend
There are people in loneliness, girl
Waiting for a helping hand
There's no mountain that's high enough
Heaven will send me
You're drawning in a sea of love, girl
Never set you free
I have a heart of sun
And you will never be alone
We'll have some days of fun
My love
Oh babe, it's Christmas
And I give you my heart
Oh it's Christmas
From the very first start
Oh babe, it's Christmas
Wish you a happy New Year
Oh, it's Christmas
Pray for me to be here
What do the lonely do on New Year ?
What do the lonely do ?
I've been looking through your tears, babe
Feel memories with you
Dreams are nothing more than emotions
But they'll come true
Give me all your sweet devotions
Babe, I'm missing you
I have a heart of sun
And you will never be alone
We'll have some days of fun
My love

Novoletni Okraski

torek, 02. december 2008

Kako čudoviti so !
Pisani, barvasti, stekleni okraski za  božično jelko. Če želite jelko bogato in romantično izbirajte med "starinskimi" okraski, ki pravzaprav niso starinski, temveč so večni. Pisana jelka za dobro Božično vzdušje.


Božična zvezda

ponedeljek, 01. december 2008

Božiča si skoraj ne znamo predstavljati brez Božične zvezde. Zvezda sama po sebi nosi pomen sreče.

Najlepše se k Božiču poda rdeča Božična zvezda, čeravno je na izbiro velko barvnih zvezd. Od modre so rumene, vijolične... Seveda pa  zvezdo kombiniramo glede na barve ostel dekorajije.

Božična zvezda nam  približa skrivnost adventnega časa in nam prinese toplino v dom.

http://media.bigoo.ws/content/gif/flowers/flowers_46.gif

Nastanek in Razvoj Jaslic

O   N A S T A N K U   I N   R A Z V O J U   J A S L I C

»In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli.« Vsaj od leta 354., ko se je za papeža Liberija začel praznovati božič na dan 25. decembra, je vzbujalo to skromno poročilo evangelista Luke  pobožnim vernikom željo, da bi videli upodobljen prizor, ki je prinesel človeštvu odrešenje. Taka želja izvira pač iz človeške narave, ki potrebuje za notranje predstave tudi zunanje, čutne opore.



Posebno pobudo je dobila ta želja, ko je cesarica Helena našla v Betlehemu ostanke jasli, ki je bila Marija v sveti noči položila vanje svoje božje Dete. V Betlehemu so v čast te dragocene relikvije sezidali posebno baziliko, kjer so jo častili. Kmalu za tem so postavili podobno cerkev tudi v Rimu, kjer so častili posnetek betlehemskih jasli.
V 7. stoletju so prenesli ostanke pravih jasli iz Betlehema v Rim, kjer jih kot »la sacra Culla« še danes časte v isti cerkvi, nazvani Santa Maria Maggiore. Da so postavljali posnetek jasli po cerkvah vsega tedanjega krščanskega sveta, nam dokazujejo sporočila o obrednih igrah, ki so se razvile med božično službo božjo po vzorcu velikonočnih obrednih iger ravno ob posnetku j a s l i, postavljenih pred ali ob oltar. Ob jaslih so nastopali v vlogah pastirjev, svetih Treh kraljev, pozneje tudi Marije in Jožefa in drugih, sprva duhovniki, pozneje, ko se je obredni prizor razširil v igro, se izločil iz službe božje in zapustil cerkev, pa tudi svetne osebe. Zaradi zlorab so igre ponekod prepovedali, ostale pa so pobožnosti ob j a s l i h, ki so jih v nemških deželah ponekod – zlasti v ženskih samostanih – spremenili v z i b e l k o.


O vsem tem nam pričajo dela likovne umetnosti, zlasti slikarstva. Že v katakombah dobimo sliko prizora v hlevčku (druga polovica 4. stoletja, katakombe svetega Sebastijana), ki ga poznejši slikarji vedno rajši upodabljajo. Spominjajo nas deloma na prizore iz božičnih iger, dado nam pa tudi misliti, da so verniki ob posnetku j a s l i začeli postavljati tudi plastične figure. Tako bi bile nastale jaslice.


Kdaj se je to zgodilo, ne moremo točno dognati. Edina letnica, ki jo morejo zgodovinarji jaslic postaviti na začetek, 1223, ko je sveti F r a n č i š e k Asiški postavil v gozdu pri Grecciu vnaravni votlini prave jasli z osličkom in volom ter tam dal opraviti polnočnico. Resnične jaslice v današnjem pomenu pa so nam izpričane v Nemčiji najprej v letu 1252., v Italiji pa šele leta 1478.


Jaslice so se pač najprej pojavila v cerkvi kot oltarne jaslice. Prve znane jaslice te vrste dobimo na gotskih krilnih oltarjih. Te jaslice so dale pobudo za nastanek jaslic v omaricah, ki so jih izdelovale zlasti redovnice. Oltarne figure so bile večidel lesene in popleskane, figure v omaricah pa voščene in oblečene v dragocene obleke.


Z barokom dobimo novo obliko jaslic, ki jih imenujemo proste jaslice. Jaslice namreč zapuste mesto osrednje oltarne podobe in tudi ne strpé več v ozkih omaricah. Na stranskem oltarju ali v posebni kapeli zavzamejo večje izmere. Ako so jih v poprejšnji dobi pospeševali zlasti frančiškani in sorodni redovi, postanejo v baroku glavni pospeševatelji jaslic jazuitje. Razkošje in teatralično učinkovistost svojih slovitih gledaliških iger so prenesli tudi na jaslice.


Vzporedno je nastala v tesnem oslonu na obliko božjega groba nova oblika jaslic, ki jih imenujem kulisne jaslice. Pred skupino v hlevčku se namreč na vsako stran postavijo v obrisih izžagane figure, ki spominjajo na odrske kulise (od 17. stoletja dalje).


Barok je odprl jaslicam vrata v družine. Najprej so si jih mogli nabavljati le bogati sloji. Zanje so nastale že v 16. stoletju razne zanimive mehanične jaslice, kjer so se figure premikale. Take jaslice so se udomačile zlasti v Franciji (od 17. stoletja dalje). Pozneje so prodrle jaslice zlasti v alpskih deželah med najširše kroge. Tako sta nastala dva najizrazitejša tipa jaslic:
italijanske in alpske jaslice. Italijanske jaslice so dosegle svoj višek v 18. stoletju. V vrsti odličnih umetnikov, ki so jih ustvarjali, zavzema prvo mesto Giuseppe Sammartino. Napoli in Sicilija sta glavni središči te svojevrstne drobne umetnosti, ki je dobila v Italiji svoj posebni narodni pečat. Italijanske jaslice prikazujejo mimo betlehemskega dogodka vse pisano in živahno južnjaško življenje in pričajo o pristno južnjaški ljubezni do razkošja. V Italiji je nastala zanimiva oblika okroglih jaslic.



nativity-vi.gif Manger image by flutterbye2008






V alpskih deželah so postale jaslice pristno ljudska umetnost in so prav tako dobile svoj pokrajinski pečat. Tudi alpske jaslice presajajo betlehemski dogodek v alpsko pokrajino in med alpske ljudi. Razvile so se v pravo domačo umetno obrt, ki živi še danes (Oberammergau in drugod). Čeprav so prevladovale v alpskih jaslicah lesene figure in dobimo le tu in tam voščene ali lončene figure, so se pojavile že proti koncau baroka tudi papirnate figure.


V dobi prosvetljenstva so doživele jaslice svojo prvo hudo krizo. V posebno spotiko so bile mehanični jaslice, ki so prehajale v vzhodnih alpskih deželah v pravo posvetno lutkarstvo. Kljub temu so se obdržale na domovih in se vrnile pozneje tudi v cerkve. K temu so pripomogli med drugim romantiki in v likovni umetnosti slikarji nazarenci, med njimi na prvem mestu J. Führich. Z močnim razširjenjem papirnatih ftigur so se jaslice znova razmahnile.


Novi krizi, ki jo je prinesel val materializma proti koncu preteklega stoletja, je v nemških alpskih deželah stopilo nasproti organizirano jasličarsko gibanje (od leta 1900. dalje). Zadnja desetletja so rodila velike umetnike, ki so spet dvignili umetniško vrednost jaslic zlasti v nemških alpskih deželah. Tirolska, ki ji gre zasluga, da je posredovala zamisel jaslic med jugom in severom, je ostala do današnjih dni klasična jasličarska dežela.


Na slovenskem ozemlju imamo brez dvoma prav tako staro tradicijo jaslic kakor jo imajo po sosednih alpskih deželah, k čemur so brez dvoma pripomogle naše nekdanje tesne zveze s Tirolsko, s katero smo bili v stiku celo po neposredni soseščini našega narodnega ozemlja. Tudi naše živahne kulturne zveze z Italijo v 17. in 18. stoletju so gotovo vplivale na naše jaslice, dasi sodijo slovenske jaslice predvsem v sklop alpskih jaslic.


Četudi je raziskovanje slovenskih jaslic v sedanjih razmerah skoraj nemogoče in se s tem zanimivim poglavjem ni ukvarjal še noben naš kulturni zgodovinar ali narodopisec, se da ugotoviti, da imamo na Slovenskem zastopane vse razvojne oblike jaslic.
vir:jaslice.rkc.si

 
Božični Verzi Novoletni Verzi © 2008. Template by BloggerBuster.