Polarni vlak

Polarni vlak

 

 

Na božični večer leži fantek buden v postelji, nekaj mu ne da miru.
Tiho je kot miška. Čisto pri miru je. In čaka.
Močno upa, da bo zaslišal zvok, ki si ga že od nekdaj želi slišati - cingljanje zvončkov Božičkovih sani.
Ura je pet minut do polnoči.
Nenadoma ga predrami hrumenje. Pogleda skozi okno in ne more verjeti svojim očem - točno pred njegovo hišo se bobneče ustavi bleščeče črni vlak, para iz njegovega mogočnega motorja žvižga v večerno nebo in se dotika nežnih snežink.
Fantek odhiti ven, oblečen le v pižamo in natikače, tam pa ga pričaka sprevodnik, ki je očitno prišel ponj. "Torej, greš?" Vpraša sprevodnik.
"Kam pa?"
"Kam, na severni tečaj, seveda. To je Polarni vlak!"


Ko se nejeverni fantek na božični večer odpravi na potovanje z vlakom na severni tečaj, se poda na pot, ki mu bo pokazala, da čudežno življenje ne zapusti tistega, ki verjame.
Oskarjevca Tom Hanks in režiser Robert Zemeckis (Forrest Gump, Brodolom) sta zopet stopila skupaj in posnela Polarni vlak, čudežno pustolovščino, ki temelji na literarni predlogi Chrisa Van Allsburga. Film združuje klasično pravljico in najnaprednejšo tehnologijo zajemanja gibanja ter je prvi film nasploh, ki uporablja tako tehniko.

Že skoraj 20 let je knjiga Polarni vlak del praznične tradicije številnih družin širom po svetu. "Ko je moj sin odraščal, sem mu vsako leto prebral to zgodbo in vedno znova ga je očarala," pravi režiser Robert Zemeckis, katerega omenjena zgodba navdušuje vse od njenega izida leta 1985. "Podobe v knjigi imajo nadzemeljski pridih, ki v celoti zajamejo skrivnostnost božičnega večera."

Tudi Hanks, oče štirih otrok, doda svoje. "Več let sem jo novembra in decembra, odvisno od starosti mojih otrok, prebiral štirikrat na teden, dvakrat v enem in istem večeru. Tako da sem zgodbo dodobra spoznal, ko je imel moj 14-letni sin tri leta."

Pisatelj in umetnik Chris Van Allsburg, eno najbolj spoštovanih in uglednih imen otroške literature, je leta 1986 prejel odličje Caldecott za svoje slike, ki služijo kot ilustracije v knjigi Polarni vlak. Van Allsburg, ki je znan po svojih domiselnih in izvirnih zgodbah, je začel svojo kariero kot pisatelj leta 1979, ko je izdal knjigo The Garden of Abdul Gasazi, s katero si je prislužil častno nagrado Caldecott, kar je precej redko za prvenec. Tej zgodbi je leta 1981 sledil Jumanji (po njej je bil leta 1995 posnet film, v katerem je igral Robin Williams), nato še leta 1985 The Polar Express (Polarni vlak). Obe zgodbi sta si prislužili odličje Caldecott, kar pomeni, da je Van Allsburg eden izmed tistih redkih avtorjev, ki si je prestižno nagrado prislužil kar dvakrat.

Vir:Kolosej

Zgodba o Kristosovem Rojstvu

The Nativity Story  - Zgodba o Kristosovem Rojstvu

Dve leti življenja Marije in Jožefa dosežeta vrhunec, ko zapustita Nazaret in se podata na dolgo pot do Betlehema, kjer se rodi Jezus.
Nazaret je kraj, ki ga pestijo uničujoče zahteve po davkih za kralja Heroda. Najstniškemu dekletu Mariji starši uredijo dogovorjeno poroko z Jožefom. Zmedena zaradi zahteve, da bi se poročila z moškim, ki ga komaj pozna, se Marija zateče v neko jamo, da bi se zbrala in premislila. Tam jo obišče angel in ji pove, da jo je Bog izbral, da bi mu rodila sina. Kljub preziru javnosti zaradi nezaželjene nosečnosti se Marija in Jožef odpravita v Betlehem na popis prebivalstva, ki ga je ukazal kralj. Tam se v času nebeškega znamenja, ki potrdi uresničitev prerokbe, rodi Jezus.

*

Filmsko potovanje v srce najveličastnejše zgodbe v zgodovini človeštva, zgodbe o Kristusovem rojstvu, še nikoli ni bilo zastavljeno tako velikopotezno.

Zgodba o Kristusovem rojstvu pripoveduje o napornem popotovanju Marije in Jožefa, čudežnem spočetju in rojstvu Jezusa. Dramatičen in pretresljiv film prikazuje tvegano pot mladega para, ki mora zaradi ljudskega štetja, ki ga je odredil kralj Herod, romati iz Nazareta v Betlehem, dom Jožefovih prednikov. Popotovanje, dolgo sto šestdeset kilometrov, dodatno otežuje Marijina visoka nosečnost.

Film otvori kralj Herod, upravitelj Judeje pod rimskim cesarjem Avgustom, s svojim strahom pred Mesijo, ki ga prerokuje Stara zaveza. Iz bojazni za svoj prestol ukaže neslavni pomor otrok - poboj vseh betlehemskih dečkov, mlajših od dveh let.

Nato nas popelje v leto pred tem, v jeruzalemski tempelj, kjer ima Zaharija, bogaboječ duhovnik, videnje, v katerem mu Bog sporoči, da mu bo žena rodila sina, preroka, ki bo pripravil pot Gospodu. A njegova žena ni več v rodnih letih, zato Zaharija podvomi v božje besede in Bog mu odvzame dar govora.

V Nazaretu, ki ga ožemajo Herodovi izterjevalci davkov, Marija, ki je v najstniških letih, od staršev izve, da se mora poročiti z Jožefom. Vsa iz sebe, ker so jo obljubili moškemu, ki ga komaj pozna in ga ne ljubi, se Marija zateče v starodaven oljčni nasad. Tam jo obišče angel Gabriel in ji pove, da bo rodila božjega sina, Jezusa, ki bo odrešil svoje ljudstvo. Marija sprejme angelovo oznanilo, a je v veliki zagati, kajti ne ve, kako razložiti staršem.

V Jeruzalemu se kralj Herod počuti vse bolj ogroženega, kajti širijo se govorice o prerokbi, ki napoveduje prihod novega kralja. Herod svojim četam ukaže, naj ubijejo človeka, ki je ta mogočni človek, Mesija.

V Perziji prerokbo s precej večjim navdušenjem kot Herod preučujejo trije možje. Trije modri, Miha - učenjak, Gašper - skeptični prevajalec in Boltežar - etiopski astronom, preučujejo starodavne zapise in pridejo do zaključka, da se bliža nebesni dogodek, ki bo naznanil rojstvo Mesije. Miha prepriča tovariša, da se odpravijo za »zvezdo«, na dolgo pot v Judejo.

Marija, ki poskuša razumeti, kaj se ji dogaja, se odpravi na obisk k sorodnici Elizabeti, staršem pa zagotovi, da se bo vrnila do žetve. Z olajšanjem ugotovi, da so Gabrielove besede resnične: Elizabeta je svojim letom navkljub noseča. Mariji vliva pogum in se veseli z njo. Po rojstvu Janeza Krstnika, ko se Zahariju spet vrne dar govora, je Marija pripravljena na vrnitev v Nazaret.

Njena vrnitev ni vesel dogodek. Ko sredi Nazareta stopi z voza, se ji razpre ogrinjalo in vsem je jasno, da je noseča. Ljudje se zgražajo nad njo in čaka jo težavno soočenje z Jožefom in starši, ki ji seveda ne verjamejo: »Angel ti je oznanil, da boš rodila božjega sina?« A ponoči se Jožefu v sanjah prikaže angel Gabriel, ki potrdi Marijino zgodbo. Nato ji Jožef obljubi, da ji bo stal ob strani, ne glede na vse: »Moja žena si. Jaz sem tvoj mož. To je vse, kar morajo vedeti.« Mariji se začne svitati, da so materine besede resnične. Jožef je dober, močan mož.

Kmalu zatem po nalogu, ki ga je dobil iz Rima, kralj Herod ukaže podložnikom, da morajo zaradi popisa v svoj rojstni kraj. Trdno je prepričan, da bo s pomočjo ljudskega štetja našel t.i. Mesijo. Marija in Jožef morata na dolgo pot v Jožefov rojstni kraj, Betlehem. Jožef peš premaguje zahrbtne gorske prelaze, deroče reke in puščave ter tako izpolnjuje obljubo, ki jo je dal Marijinim staršem: »Vajino hči in otroka bom ščitil, kakor bom vedel in znal«. Marija ga z vsakim korakom bolj ceni.

Marija in Jožef se prebijeta skozi Jeruzalem, ne da bi vzbudila pozornost Herodovih vojakov, kar pa ne uspe trem modrecem v veličastnih svilenih oblačilih na okrašenih kamelah. Prisiljeni so oditi na obed h kralju. Pripravi jim gostijo in poizveduje o rojstvu svojega »tekmeca«. Zabiča jim, naj poiščejo dete in mu kasneje povedo, kje ga je moč najti, kajti tudi on bi se mu rad poklonil.

Marija in Jožef prispeta v Betlehem ravno, ko pride čas poroda, a nikjer ne najdeta prenočišča. Na koncu se ju usmili pastir, jima odstopi prostor v hlevu in Jezus se rodi v skromni skalni votlini. V trenutku njegovega rojstva se planeti poravnajo in na nebu zasveti neverjetno svetla »zvezda« - nebesni pojav, ki ga vidijo prav vsi, tudi pastirji na poljih. Zvezdi sledijo v Betlehem in se poklonijo detetu. V hlevček pridejo tudi trije modri in otroku poklonijo zlato, kadilo in miro. Miha ne more verjeti, da se je novi kralj rodil v hlevu in ne v palači: »Kralj nad vsemi kralji se je rodil v najskromnejšem hlevcu!«

Globoko ganjeni modreci se zavedo, da Heroda ne smejo obvestiti o rojstvu novega kralja. Jezen, ker se modri niso vrnili, Herod zaukaže pomor otrok. Ko Herodova vojska z morilskimi nameni odrine v Betlehem, Gabriel opozori Jožefa: »Vstani, Jožef ... vzemi otroka.« Marija, Jožef in Jezus še pravi čas zbežijo v Egipt in prerokba je izpolnjena.«

Ljubljanski kinematografi

Božična Pesem

BOŽIČNA PESEM

JIM CARREY KOT ZAGRENJEN SKOPUH V BREZčASNI BOžIčNI ZGODBI CHARLESA DICKENSA

Božična pesem velikana angleške književnosti Charlesa Dickensa je kmalu po svojem nastanku (leta 1843) postala zelo priljubljena in se je vse do danes vpisala med nepogrešljive zgodbe za božični čas. A Božična pesem ni zgolj lahkotna božična pripoved, temveč nosi tudi moralni nauk, ki opozarja na to, da se človek v življenju prej ali slej sreča s svojo zrcalno podobo ...

Slovenski naslov: BOŽIČNA PESEM
Originalni naslov: A Christmas Carol
Igrajo: Jim Carrey, Gary Oldman, Cary Elwes, Colin Firth
Režija: Robert Zemeckis
Scenarij: Robert Zemeckis po zgodbi Charlesa Dickensa
Producent:
Žanr: animirana družinska domišljijska pustolovščina
Distributer: Cenex
Trajanje: 96 minut
Premiera: 19. november 2009
Internet: disney.go.com/disneypictures/achristmascarol

Zgodba se dogaja, kakopak, na božični večer, opisuje pa nepoboljšljivega stiskača Scroogea (Jim Carrey), ki je tako skopušen, da še božiča ne praznuje. A tokratni božič bo Scrooge vseeno preživel nekoliko drugače, saj ga obišče duh pokojnega poslovnega partnerja, ki v posmrtnem življenju plačuje za vse svoje življenjske grehe. Ta upa, da bo lahko Scroogeu pravočasno pomagal ubežati enaki usodi, zato ga opozori, da ga bodo obiskali trije duhovi. Duh božične preteklosti se pojavi kot plapolajoč plamenček in Scroogea pospremi v njegovo rodno vas, v kateri se staremu stiskaču po dolgih letih srce zopet napolni z dobroto. Duh božične sedanjosti (velikan z nenavadnim plaščem) Scroogea povede v dom njegovega pisarja, kjer se pripravljajo na božično večerjo. Tam Scrooge sprevidi, kako ubogo živi ta družina, priča pa je tudi zanj ne preveč zabavnem pogovoru, v katerem je njegovo skopuštvo glavna točka zabave. Zadnji in tudi najbolj strašljiv Duh božične prihodnosti ga ponese v čas, kjer spozna, kaj ga čaka, če bo še naprej ostal tako čemeren in nezaupljiv do sveta in ljudi okoli sebe. Bo to potovanje dovolj velik vzgib za Scroogea, da se bo vendarle spremenil in zaživel življenje prijaznejšega človeka?

Do danes je bilo posnetih več kot dvajset filmskih različic Dickensove pripovedi, a vedno inovativni režiser Robert Zemeckis (Vrnitev v prihodnost, Forrest Gump) obljublja adaptacijo Dickensove pripovedi, kot je še ni bilo. Da to vsekakor drži, potrjuje tudi dejstvo, da je Zemeckis, tako kot pri svojih zadnjih dveh filmih (Beowulf in Polarni vlak), uporabil tehniko zajemanja gibov in jo za povrh začinil še s tretjo dimenzijo. Pri tem načinu snemanja igralca opremijo s steklenimi tipali in tako njegove kretnje in obrazno mimiko prenesejo v računalnik, nato pa preoblikujejo v podobo, ki je videti kot animirana, a hkrati neverjetno »živa«. Tokrat je na čelu zvezdniške zasedbe igralcev Jim Carrey, ki se v filmu, podobno kot Tom Hanks v Polarnem vlaku, pojavi v več vlogah. Igra približno osem različnih likov – poleg Scroogea v različnih časovnih obdobjih je upodobil tudi vse tri duhove, ki glavnega junaka popeljejo na nepozabno potovanje, ki mu bo za vedno spremenilo življenje.
Vir: Premiera.si


Božična Pesem Film z Božično vsebino